Kaj počnemo v deževnem vremenu?

Deževno vreme nam je porajalo dve vprašanji in sicer: kako nastanejo dež in ali so večji polži hitrejši od manjših? Seveda smo se raziskovanja začeli prav znanstveno in upoštevali vsa pravila naravoslovno znanstvenega pristopa.

Najprej smo poskusili ugotoviti, kako nastane dež. Z dolgo razpravo smo najprej povzeli znanje in vedenje o dežju in oblakih. Pravi izziv je bil načrtovati poizkus v igralnici s sredstvi, ki jih imamo na voljo. Po »nevihti idej« smo poiskali pvc vrečko in v njo nalili modro obarvano vodo ter jo z močnim lepilnim trakom zalepili na okensko šipo. Sledilo je večdnevno oziroma kar večtedensko skrbno opazovanje, kaj se dogaja v vrečki. Po treh dneh sončnega in toplega vremena smo navdušeno opazili prve meglice in prvo kapljico »dežja«. Tako smo v praksi, z veliko potrpežljivosti in vztrajnosti, spoznali, kako nastanejo oblaki in dež.

Med opazovanjem »nastajanja oblakov« smo na deževen dan odšli na lov za polže. Ni bilo potrebno oditi daleč; na travniku za vrtcem smo jih našli na stotine. Od majhnih do velikih, belih in rjavih. V igralnici smo jih razvrstili po velikosti ter zapisali nekaj hipotez : večji polži so hitrejši, ker imajo močno nogo, kljub temu, da je hiša težja in manjši polži so hitrejši, ker so lažji kljub temu, da nimajo močne noge. Skratka opazovanje polžje dirke je potekalo v pravem navijaškem duhu in zmagovalec je prejel jabolčni krhelj za nagrado. Ta poizkus ni imel kontrolne skupine in ponovitve, je pa bil za vse nas izjemno zabaven in poučen.