KAJ NAM JE PRINESEL MUHASTI APRIL
Oblački sivi mački na čolnih priveslali
nad mestom so postali, na pločnike zijali.
Tam spodaj črne pike, vse drobne brez razlike,
hite na vse strani.
le kam se jim mudi?
Ti hudomušni mački so čolne prevrnili,
vso vodo nanje zlili…
In glej…
Te drobne majhne pike na mah so zdaj velike,
glej, te človeške pike razprle so dežnike….
(R. Kranjčan, Oblački sivi mački)
Ko odprem fotografije na telefonu (ker z njim fotografiram tako za službo kot sicer), mi moj pametni telefon prikaže oznako Nedavna najboljša vsebina in pod njo se pokaže fotografija vrtnarskih otrok pod veliko cvetočo jablano. Kot rečeno, pameten telefon!
Vrtnarji smo uredili vrt, posadili zelenjavo, jo zalivali in, na naše veliko veselje, vrt raste in uspeva. Imamo solato za v krožnik, blitvo, čebulo, peteršilj, zeleno, špinačo, … Poganja paprika, fižol, paradižnik, drobnjak, bazilika, …. Najboljši vrt v Solkanu!
Sicer pa smo najraje zunaj. Na sprehodih in pohodih, v zelenju in naravi. Poslušamo ptice, opazujemo veverice, lovimo sonce in občudujemo sveže zelene liste dreves.
Letošnje leto je kot sito. Malo smo v vrtcu, malo doma, malo v vrtcu, malo doma, …. Vedno se moramo znova spoznati, navaditi drug na drugega, dlje časa kot smo doma, težje se je vrniti v vrtec. To opažamo pri otrocih. Kar je razumljivo – kdo bi hotel stran od staršev, če si lahko vzamete čas je zase in za družino.
Vsak od nas si želi stalnosti in stabilnosti, ker se le tako lahko počuti varen in tudi ljubljen. Če pa te premetava sem ter tja, so tla majava in tvoj pogled prestrašen ter občutja negotova.
Meni ljuba je pesem Kam letijo drobne ptice.
Zakaj? Ker mi daje upanje.
Otroci so ptice z drobnimi, krhkimi in ranljivimi krili. Če jih poškoduješ, zlomiš, ne bodo nikoli leteli. Ampak njihovo življenje je leteti – eni sem, drugi tja, kamor jih pač nesejo perutnice…. Na vrh sveta, na nebo med oblake, kjer ni mej…
Muhasti april je prinesel spremembe, ki so naša edina stalnica. Spremembe so nekaj, kar lahko sprejmeš z veseljem ali z zadržkom, ne sodiš v naprej, pač pa daš priložnost, da lahko raste.
Želim vam veliko, ogromno, novih doživetij, novih pesmi in zgodb, novih potepanj v zelenju in ohranjanju dediščine, ki jo prenašamo od nekoč v naprej.
Ostanite zvesti sebi. Hvala za pisane dneve otroštva vaših malčkov.
Heidi Jakopič
